Takole, ker prvič ni uspelo, je minil od takrat ravno 1 teden in poskušamo ponovno. 🙂
Izbrala sem čas kosila, ponovno sem poskusila s korenčkom, tokrat iz Gajbice. Dojenčica je dobro naspana, ne preveč lačna. Korenček tokrat ukašim in dodam malo adaptiranega mleka ter žličko olivnega olja.
Kako nama je šlo? Suuuper, takoj je zagrabila žličko, pomlaskala celo, spuščala zvoke: mmmm in krilila z rokami, da bi še. Zelo presrečna sem segla po novi žlički in z veseljem je pojedla vsaj 10 žličk korenčkove kašice.
Ne, sej ne. 😀
Ob prvi žlički se je grdo namrdnila in skisala obraz v smislu ‘omg, ma kaj mi to daješ?!’. Počasi je vse pljunila ven in ob novem poskusu zaprla usta. Toliko o tem. 😀 Misleč, da je preveč lačna za poskus, sem ji dala pollovično porcijo mleka, tako da se je malo najedla in poskusila ponovno ob vzpodbudah. Pojedla je nekje 2 žlički, sem si mislila. Ampak čez nekaj sekund je tudi to izpljunila. 😀 Ni še pogruntala, da to hrano ne izplazi z jezičkom ven, ampak da jo mora pogoltniti. Toliko o tem. 😀
Ampak bili sva obe dobre volje, se smejali, škoda se sekirat, kar bo, pa bo, poskušamo ponovno.
Od leve proti desni: hmmm, nekaj zanimivega —> ooom, bljakbljak —> o neeee, že spet gre ta oranžna stvar.
Jutri, poskus št. 3.