Tako, pa smo pričeli. 😀
Najprej sem naredila načrt in razmislila, ampak sem se tudi pripravila na to, da verjetno ne bo šlo zlahka že v prvo, ker redko komu gre. 🙂
Odločila sem se za korenček, ker je lokalno dostopen vse leto, prijetnega okusa in ne povzroča alergij. Če bi prišlo do zapiranja, bi skočila raje na krompir.
Od malice – mlečnega obroka je minila ura in pol, naspana je bila, zato se mi je zdel pravi čas.
Korenček sem skuhala na pari in ponudila v kosih. Sprva je bilo super in z zanimanjem je naša mala marelica pocuzala košček.
Nekaj časa je žvečila, čez čas pa se je nakremžila in je vse letelo ven. Poskusila sem še nekajkrat (nežno in s spodbujanjem), ampak je pričela opletati, se vznemirjati in postajala je sitna. Ok, znak za konec.
Za foro sem potem isti korenček spasirala v kašico, dodala nekaj AM in malo olja ter poskusila po žlički. Ni uspelo, jok, kričanje in mahanje. 😀
Občutki: jah, kaj naj rečem, poskusimo ponovno. Ampak ocenila sem, da ni še pripravljena, ker je res še zelo “dojenčkasta”, komaj dobro drži glavo pokonci, pa še to ne vedno 100% in dlje časa, sedi pa sploh še ne. Zaenkrat prekinjamo uvajanje za 1 teden in v prihajajočem vikendu poskusimo ponovno.