Iiiin, končno je tudi nam uvajanje uspelo! Se mi zdi, moram danes ponovit poskus. 😀 (Že vnaprej opravičilo za fotke, slikala sem s starejšim telefonom in so res slabe. Ampak to je od vsega še najmanj pomembno. 😀 )
V glavnem, zgodba o tem, kako je uvajanje steklo in je mala marelica je pričela jesti. Mala deklica je dopolnila 6. mesecev in dan kasneje je pojedla 15 žličk krompirjevega pireja.
Borbe za uvajanje trde hrane v preteklosti:
Po 5. neuspelih poskusih uvajanja, ki so trajali dober mesec, z vmesnimi prekinitvami zaradi prehlada in zamašenega noska, se je končno “opogumila” in prežvečila pire. To pomeni, da ni izplazila jezička in je hrano zadržala v ustih in tudi pogoltnila. Sicer ni bilo blaznega navdušenja in hlastanja po še, ampak začetek je. 🙂
Srečni in zadovoljni sva. Pa še en trik: ko sem pred naju postavila telefon in dala na funkcijo “selfie”, da sva se lahko gledali med hranjenjem, je bila deklica zelo navdušena. Predlagam vsem, ki imate mogoče težave z uvajanjem, da poskusite tudi to. Opazovanje ni namreč nič slabega in doda novo razsežnosti pri hranjenju, za otročičke je pa seveda ful zanimivo. Le v varno razdaljo postavite telefon. 😉
