A si že objavila une njoke?, me vpraša nekega popoldneva.
Odprtih ust obstojim, v šoku od presenečenja, da se naš ati zanima za hrano do te mere, da vpraša za recept.
Spomnim se, da sva nekaj dni (ko je bil sinko v hotelu Babi) nazaj jedla njoke, ki sem jih dobesedno “zbutala” na kup v nekaj minutkah, v prepričanju, da bodo spet opazke zato, ker so skutni. In iz polnozrnate moke. In… in…
No, ne oziram se kaj dosti na to, saj vem, da znam pripraviti jed tako, da je dobra vsem. Tudi godrnjačem. 😀 In očitno ti njoki res niso bili izjema.
Kot nosečka srečka (včasih tečka) sem raziskala vse tudi okoli plesnivih sirov in (oziroma predvsem tradicionalno vprašanje, ali nosečke smejo jesti plesnive sire oz. sire s plesnijo), ker jih imam rada, se jim vsake toliko tudi v nosečnosti ne odpovem. Varno je, kar pogumno. 🙂
Na hitrco, 2 dela skute, 1 del moke, 1 jajce. Simpl’? 😉
Sestavine zmešaš na hitro skupaj, da se držijo, malo soliš. Razvaljaš na malo pomokane površine v kačo, narežeš na enako veliko koščke in skuhaš v slanem kropu. Voila, njoki so že tu. 🙂
Za omako raztopiš 100 g plesnivega sira (jaz sem dala gorgonzolo), malo sladke smetane (2 žlici), malo kisle smetane (3 žlice) in pokuhaš, da se vse stopi, premeša in zgosti.
Njoke preliješ z omakco in posuješ z orehi.