Ne se bat fižola. Še posebej pa ne tega. Gre namreč za izjemno zdravo živilo, precej hitreje prebavljivo kot nam poznani fižol. Pravzaprav je azuki (adzuki) najmanj “fižolast” od vseh.
Spomnim se, ko sem se prvič srečala z njim in sicer v okviru študija japonologije (ja, totalna eksotika :D) preko tradicionalnih japonskih sladic in mi je bilo takrat vse skupaj malo čudno. No, saj veste, mlada študentka, ki, čeprav raziskuje zdravo prehrano, nima kaj dosti časa za razne kulinarične eksperimente in prvič videt fižol v sladici … Ne bi, hvala. Poskusim naslednjič. In naslednjič.
Pri nas ga tudi ni bilo za dobit, trgovine z razno drugačno prehrano pri nas niso bile še razširjene in takrat je bila sojina omaka višek gurmanskih potovanj po Aziji. Sem se pa zato bolj potopila v zeleni čaj in celotno ceremonijo, ki ga spremlja. Fascinantno. 🙂
Skratka, spet sem zatavala v daljšem uvodu. Namenila sem se delat japonsko sladico: http://www.justonecookbook.com/recipes/strawberry-daifuku/, ki je taka prikupna sladica iz riževega kolačka (ovoja) in jagod, ovitih s pasto iz fižola azuki in sladkorja. Ker sem imela vse sestavine, celo po jagode sem šla izven sezone (!), sem se optimistično vrgla v pripravo. Pa je šlo vse narobe.
Fižol sem namakala malo več kot 15 ur (ponavadi je dovolj med 8-12) in kuhala debeli dve uri, pa se hudič ni dal zmehčati. Napaka je bila tudi, ker nisem točno sledila postopku in sproti prilivala vode, ampak sem ga že v začetku zalila z večjo količino vode. Tako menda prej razpoka in ni kuhan tako, kot če bi dolivala. Ne veeeeem. Včasih se mi ne da slediti in naredim nekaj po svoje. 🙂 Vedno ne uspe.
Ko je bil končno zmehčan, sem ga zmešala s sladkorjem in poskusila. Ok, zanimivo. Ni slabo. Nič fižolast okus, prej bi rekla po orehih, oreščkih in čisto nič pekoče (kot naj bi azuki bil).
Maso sem ohladila in se pogumno lotila riževega ovoja. Tudi po navodilih, Tokrat celo natančno. Pa je tista masa nastala ful grudičasta in grda, kot nemarno pripravljen pire in FUL lepljiva, tako da se ni talo z njo nič delat. Via koš.
Kaj sedaj? Imam jagode (ki resnici na ljubo niso bile ravno dobre) in imam namaz iz fižola. Dajmo vse to združit v nek simpatičen zajtrk. Koruzni kruh, namaz in jagode. Preprostost je še vedno zakon!
Končni rezultat? Zelo dobro, toplo priporočam. Otrok se je oblizoval od ušesa do ušesa (je pa res precej sladko), se pa tolažim, da je vsaj nekaj odnesel od fižola. 😉
SESTAVINE:
FIŽOL AZUKI, 100 g
RJAVI NERAFINIRANI SLADKOR, 75 g (original razmerje je 1:1 s fižolom, ampak sem malo zmanjšala, pa je bilo še vedno precej sladko).
Postopek je pa opisan zgoraj. 😉
Namaz namažemo, obložimo z jagodami. Dober tek! 🙂