Leto in pol bojevanja za navadno slovensko govejo župco, 1.del

Tragikomedija ali grozljivka?
Tako se namreč berejo zapisniki organov vrtca in njihova prizadevanja za boljšo prehrano v Kranjskem vrtcu in celotni zgodbi zaenkrat še kar ni videti konca. Že skoraj dve leti se namreč borijo za izboljšanje prehrane v tamkajšnjih vrtcih in če bi se nam vsem zdelo, da je zdrava, sveže pripravljena hrana temeljno pravilo v vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih, temu žal še zdaleč ni tako. Od neizpolnjevanja smernic za prehrano v vrtcih do morebitnih špekulacij z javnimi razpisi, prikrivanju podatkov, podtikanji, šikaniranji in »blatenju« s strani odgovornih vpletenih. Marsikdo bi se vprašal, kaj je v ozadju in čemu toliko škode na račun zdravja in dobrobiti naših najmlajših.

Z g. Robertom Laknerjem sem se prvič srečala lansko leto, ko sva na uvodni kavi prerešetala vse okoli prehranjevanja in ugotovila, da deliva podoben pogled.
Robert je član sveta staršev Kranjskega vrtca, član sveta zavoda in tudi član skupine za prehrano v Kranjskem vrtcu. Med pogovorom sva se največ dotaknila prehrane v vrtcih, ki tudi mene zelo zanima, o tem sem že pisala lansko leto, sedaj pa sem prvič prizadevanja spoznala tudi v praksi. Lahko rečem le – to je nepojmljivo. Sizifovo delo, vam povem, čeprav upam, da bo ta skala prizadevnih staršev enkrat le obstala na vrhu hriba. Moje zanimanje je med pogovorom naraščalo, slišala sem namreč kar nekaj nepravilnosti in večkrat sem glasno prekinila debato: »Kaaaaaaaaaaj? Pa saj ne morem verjet!«

Zapis je tako rezultat dveh srečanj čez poletje in zaprosila sem ga še za dodatne dopolnitve naknadno po emailu, saj so nekatera pojasnila precej kompleksna. Nastala je zanimiva zgodba o borbi za dobro otrok, ki je na prvi pogled enostavna, v praksi pa zelo mučna. Zaradi obsežnosti jo objavljam v več delih. Odgovore sem pustila originalne, ker se mi zdi, da bi se s popravki izgubila avtentičnost sogovornika.

*****************************************************************************************************

  • Robert, ste zelo aktiven pobudnik za izboljšanje prehrane v Kranjskem vrtcu.  Zakaj?

Res sem prvi sprožil aktivno pobudo v našem vrtcu prek sveta staršev, vendar so tukaj tudi drugi starši,brez katerih se v praksi ne bi nič premaknilo. Sam težko kaj dosežeš.

Kot že vemo, neustrezna prehrana dolgoročno močno vpliva na zdravje otrok, ki so najbolj občutljiva starostna populacija. Prehrana ima, po navedbah stroke, največji vpliv na zdravje ljudi in je kot dejavnik tveganja za zdravje v razvitem svetu že dolgo nazaj prehitela kajenje. Posebej kritični so majhni otroci do 3 let, pri katerih govorimo tudi o t.i. presnovnem programiranju o. presnovnem vtisu (Gre za dolgoročni vpliv prehrane pri otroku, saj seže prav v odraslo dobo, tako da lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, op.a), saj v vrtcu zaužijejo do 80% energijskih dnevnih potreb. Otroški prebavni trakt še ni dozorel in majhni otroci absorbirajo bistveno več težkih kovin, hitreje pretvarjajo nitrate v škodljive nitrite, imajo polovično sposobnost razstrupljanja svojega telesa, prav tako pa jih hitra rast in hitra celična delitev dela bolj ranljive za genotoksične vplive.

Poenostavljeno povedano to pomeni le, da moramo otroku tistih nekaj ranljivih let v začetku življenja zagotoviti ustrezno prehrano, da mu tako za nekajkrat zmanjšamo tveganja za kronične bolezni, ko bo odrasel. To so NAŠI otroci, menda se splača.

Majhni otroci so tudi najbolj dovzetni za nove okuse in to bi morali pravzaprav s pridom izkoriščati; vpeljevati nove okuse zelenjave in stročnic ter sadja, jih navajati na krasen svet začimb, ipd … Če v tem obdobju tega ne izkoristimo oziroma jih navadimo na preveč intenzivne slane in sladke okuse, ima to zanje prav tako lahko dolgoročne posledice.

  • Se strinjam, a hkrati sama opažam, da je še veliko staršev premalo osveščenih glede tega. Kaj vi menite?

Seveda. Oba delujeva na sorodnem področju in oba veva, da je jedro problema tudi nezavedanje mnogih o pomembnosti vpliva prehrane na zdravje. Raziskav uradne medicine na področju nutricistike in negativnega vpliva neustrezne prehrane na zdravje je vse več in vse bolj kvalitetne so. Če ljudje nečesa nočemo slišati, smo to sposobni dolgo časa zanikati tudi na račun svojega zdravja in zdravja naših otrok. 7000 študij in več desetletij smo potrebovali, da smo si skoraj vsi priznali, da kajenje škodi. Prehrana pa je še posebej zmanipulirano področje, so nam staršem povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že v uvodu sestanka.

Ena anekdota: Še danes mnogo ljudi meni, da morajo vegetarijanci paziti, kako kombinirajo jedi. Prosim lepo, to je skoraj 100 let stara traparija objavljena v reviji Vogue. Se je pa prijela. Zato se pogosto šalim in prosim ljudi, da naj ne iščejo prehranskih nasvetov v ženskih revijah.(smeh) Ampak vseeno upam, da se bodo zaradi hitrejšega širjenja informacij v današnjem času  ljudje pustili hitreje ozavestiti. Veliko pomagajo seveda takšni odlični portali, kot je vaš.

  • Hvala. Se strinjam glede problema iskanja prehranskih nasvetov v ženskih revijah, saj gre v večini člankov za kopiranje tujega materiala, brez preverbe verodostojnosti napisanega.
    Ampak greva na bolj lahkotne teme. Zanima me, kako kaj vaše kuhanje? Pripravljate jedi doma?

Seveda. Jasno. (smeh) Med tednom me pogosto preganja pomanjkanje časa, ampak kaj pripravim, ko le uspem. Mi je všeč in v zadovoljstvo, predvsem mi je v veselje preizkušanje novih jedi in sestavin, skratka eksperimentiranje. Očitno imamo vse skupaj tudi malce v družini, saj je moja mama od nekdaj z veseljem kuhala in ima prav neverjeten, zame nedosegljiv, občutek za pripravo hrane. Rad obiščem tudi kakšno boljšo restavracijo in prepustim chefu, da z degustacijskim izborom pokaže, kar želi.

Morda malce izstopam v tem, da dajem poudarek tudi etičnemu vidiku v prehrani. Podpiram ekološke in sorodne pridelave in s tem tudi takšno rejo živali. Če že neko žival vzredimo za hrano ni razloga, da ji pri tem ne izkažemo nekaj spoštovanja. Ne pa, da bitje životari v katastrofalnih razmerah, brez izhoda na prosto, do zakola.

  • Uh, kako vas razumem. Delim vaš pogled in predvsem želim, da bi se vsi na trenutke, če ne že vsak dan zavedali, kako je pomembna primerna ter etična pridelava in vzreja. A da nadaljujeva z vašim prizadevanjem, mi lahko zaupate, kje, kako, kdaj se je vse skupaj pravzaprav začelo?

Več let sem si prizadeval za uskladitev prehrane s Smernicami za prehranjevanje (*Krovne smernice za prehranjevanje v VIZ (2010) s pripadajočimi strokovnimi akti, op.a.) v našem vrtcu z občasnimi dopisi in srečanji z odgovornimi, vendar se ni premaknilo praktično nič. Sedaj vem, da so ti prijazni sestanki služili za neke vrste »utišanje« staršev, ki smo opozarjali na neustrezno prehrano otrok.
Leta 2013 smo dobili Zakon o šolski prehrani, po katerem so smernice s pripadajočimi strokovnimi dokumenti postale za vrtce in šole obvezujoče. V Kranjskem vrtcu so izvedli novo javno naročilo za živila v vrednosti skoraj 3 milijone EUR, vendar se prehrana ni kaj prida izboljšala. Potem sem leta 2015 postal predstavnik oddelka v svetu staršev in se tam povezal z ostalimi starši (iz ostalih vrtčevskih enot, op.a), kjer smo pridobili popolno podporo sveta staršev ter pričeli s pobudami ter se obrnili za pomoč tudi na NIJZ ter Zavod za šolstvo.

In potem so stvari stekle?

Kje pa.

… se nadaljuje …

Leave a Reply