Dolg naslov, ki pa tokrat pove vse. Najprej pa, da razčistimo nekaj. Nisem ena izmed pro-razsvetljenih mam, ki bi za vsako ceno in z glavo skozi zid promovirala dojenje. To je intimna izbira sleherne izmed nas in nima koga kaj zanimat, zakaj je temu tako. Še manj pa nas lahko posiljujejo s tem in dobronamerno svetujejo vsi, ki imajo 5 minut časa in ki se jih to niti pod točno “razno” ne tiče. Velja? 😀 Velja.
Vir slike: http://www.coolbabykid.com/wp-content/uploads/Breastfeeding-VS-Bottle-feeding.jpg
Vsaka mama namreč dobro ve, da nudi otroku najboljše, kar je možno, naj si bo to dojenje, crkljanje, božanje, petje, nošenje, vozičkanje, umivanje, negovanje, ipd. Nikakor ne smemo imeti slabe vesti, si gnati k srcu, se sekirati, če iz takšnih in drugačnih razlogov ne nudimo tistega, za kar nas okolica prepričuje, da bi morali. Ekec pekeckurji drekec, rečemo okolici in se ne zmenimo zanjo.
Sama sem se odločila za bolj osebni pristop deljenja mojih zgodbic o dojenju zato, da vidite, da delimo velikokrat podobne zgodbe. Imam pa svoj pogled tudi na to in tudi na dodatke oz. adaptirano mleko, s katerim smo hranili prvega otroka. Ki je danes star 4 leta. Zdrav ko riba, naš bubi, zaradi katerega ta blog sploh obstaja. Torej? 😀 Vidim nekaj prednosti tudi pri dodajanju AM, ko se za to odločite ve in vi, razlogi tukaj sploh niso pomembni, le odločitev. Verjamem, da ste storile vse, kar ste lahko, če ste si želele dojiti. Dandanes je na spletu miljon informacij, napotkov, forumov, kjer se da poiskati pomoč in dojiti.
Nekaj vam res polagam na srce in zapišite si nekam:
- Noben vam ne sme vzbujati slabe vesti, če ne dojite (verjemite, se dogaja prepogosto). Kar se že mamica zavestno ali ne, verjetno sekira, jo potem še okolica dodatno. NE!
- Razlogi, zakaj dojite in zakaj ne, so samo vaši in stvar vaše družine. Pika.
- Primerjave s sosedovo Francko oz. ko se le-ta primerja z vami, so brezpredmetne in jih preslišite. Mirno in brez slabe vesti. Ne pozna vas dobro, ne ve vaše zgodbe in ozadja.
Prednosti AM, kot sem jih sama doživela:
- aktivno vključevanje očeta v hranjenje (eden velikih plusov); od tega, da sem šla sama lahko veliko prej počivat (ja, tudi mame potrebujemo počitek in manj stresno okolje; na to se dandanes prevečkrat pozablja. Vsekakor je skrb za otroka na prvem mestu, a ne zanemarite sebe).
- vključevanje sorojencev v hranjenje (tudi kakšni starejši bratje in sestre lahko pomagajo)
- ni bolečin; vse, ki imate težave z vnetji, mastitisi, kompresami ipd., veste, o čem govorim
- priprava je nekoliko zamudna, ampak glede na postopek, ki ga sedaj opravljam (mazanje z lanolinom, nastavki, ki velikokrat padejo dol, bolečine, mazanje po dojenju, komprese, obkladki, no ja … ni ravno easy breasy)
- ko smo zgruntali sistem, je šlo hitro. Nismo imeli grelnika, nismo imeli sterilizatorja in vem še kakšnih fancy pripomočkov: samo dober star lonec, vodo in včasih malo kisa za vodni kamen. Nikoli nisem tudi AM doživljala kot neko oviro, da ne morem kam. S sabo sem vzela, pogrela vodo in pripravila. Dooooolgi zimski sprehodi tudi po 2 ali več ur niso manjkali. 🙂
Skratka, ne dovolite, da bi vas kdo posiljeval z dojenjem in bog ne daj, da bi se morali komu opravičevati, ker niste uspeli dojiti. Sem trdno prepričana, da vsaka stori največ, kar lahko, če ima to željo, če pa ne, ni stvar nobenega, da o tem sodi. 🙂