Vam je to znano? Prenekateri izmed nas se bori s kapljicami tekočine, ki naj bi jih oz. bi jih moral oz. so nam naročili, naj jih… otrok spije. Koliko tekočine je dovolj tekočine in kje je tista meja, ki je še dopustna, da nas ne bi skrbelo, da bo otrok dehidriral?
Priporočila Ministrstva za zdravje pravijo tako:
DOJENČKI 0-4 mesece: 620 ml s pijačami (torej mleko), nič s hrano
DOJENČKI 4-12 mesecev: 400 ml s pijačami, 500 ml s trdo hrano
OTROCI
s pijačo v ml / s hrano v ml
1 do 4 let 820 / 350
4 do 7 let: 940 / 480
7 do 10 let: 970 / 600
10 do 13 let: 1170 / 710
To so torej neke smernice, ki bi jih morali upoštevati; to se spremeni in ustrezno poveča pri povečani rekreaciji, prekomernem potenju, bolezni, vročini, pretiranem vnosu soli, ipd. Problem je, ker večji otroci pozabijo na pitje med samo igro, zato bodimo mi tisti, ki skrbimo za to, da imajo vedno dovolj tekočine pri roki. Ko ima otrok razpokana usta, je razdražljiv in sitem, utrujen in apatičen, je velikokrat že dehidriran. Prav tako se lahko orientiramo po urinu – naj bo svetel in otrok naj pogosto urinira.
Pri dojenčkih do 6. meseca starosti načeloma ni težav, saj se odžejajo z mlekom, prav tako ima polulano plenico vsaj 2-3 ure.
Skratka, teorijo sedaj vemo, nas pa bolj zanima, kako otroke prepričati, da bi pili. Nekateri namreč res ne pijejo in tudi sama sem se borila s tem oz. se še kar borim tudi po 2,5 letih. 🙂 Brez panike, nabrala sem vse gradivo na kup in vam spodaj predstavljam nekaj fintic. 😉
RAZLIČNE PLASTENKE, STEKLENICE, BIDONI, …
Nekateri otroci imajo raje plastenke s športnim nastavkom, nekateri s posebnim ustnikom, tretji spet raje cuzajo iz slamice. Na tržišču obstaja ogromno raznih variant plastenkin steklenic, zato jih kar poizkusite več. Pri nas je recimo po 9., 10. mesecu najbolj “palil” športni ustnik, ki hitro reče in je otrok iz tega raje pil. Minus je pač plastika in to, da smo jih kar pogosto menjali, saj hitro zasmrdijo.
RAZLIČNI KOZARČKI
Podobno velja za kozarčke; nekateri imajo raje pisane, drugi steklene, tretji nižje, ožje, debelejše. Nekateri se hitro naučijo piti direkt iz kozarca, drugi raje srebajo po slamici, tretji pa pijejo iz skledice. Ni neumnih načinov, izberite pravega za svojega otroka. 🙂
RAZLIČNI PRIJEMI
Kot že omenjeno, nekateri se prej naučijo piti iz kozarčka, drugi po slamici, tretji tako, da jim starš nosi vodo v usta kar po žlički; to je fajn sploh pri malo mlajših, saj lahko tako pri vsakem obroku čvrste hrane nanosimo kar nekaj žličk in tekočine se tako nabere dovolj.
KAJ PITI?
Vsekakor je najboljša še vedno ENA in edina VODA. Pri nas je na razpolago povsod in je zaenkrat zelo kvalitetna, zato jo lahko brez skrbi ponudimo otrokom. Mlajšim jo prekuhavamo nekje do 8. meseca oz. nekateri viri navajajo do 12. meseca, po zdravi kmečki pameti pa sem prekuhavala do takrat, dokler se ni plazil in dajal v usta vse možno, kar je itak leglo vseh možnih mikroorganizmov. 🙂 Krepitev odpornosti. 😉
Druga možnost je NESLADKAN ČAJ; enim je bolj všeč zeliščni (komarček, janežev sta čudovita), drugi imajo raje sadne (izbirajte jih glede na otrokovo starost; primer: če otrok še ne je jagodičevja, potem mu raje ne pripravljajte čaja iz gozdnih sadežev). Obstaja ogromno mešanic za otroke, lahko si jih pa pripravite tudi sami. Skupaj naberita bezgo, meto, meliso, kamilice … in posušita za čajčke. Če pa niste pohodniški tip, se vedno najde kakšna babica, teta, ki ima te krasne domače čajčke.
Če vse to ne “pali”, je možnost pripraviti DOMAČO VODO Z OKUSOM – kanec limone, pomaranče, sveže jagode v sezoni, kumara, bazilika, meta, melisa, gozdni sadeži, kivi, jabolko, … možnosti je nešteto in pri nas je malček prav užival, ko je na dnu kozarca ostalo nekaj sadja – poimenujta barve, oblike, vrsto sadja, okušajta, opišita, uživajta. 😉
Četrta možnost je NESLADKAN KOMPOT, ki ga lahko še dodatno razredčite. Super so tudi sadno zelenjavne kombinacije – ste že poizkusili kompot iz sliv, korenčka in jabolk? Fantastičen. 😉
Če res nič od tega noče piti, lahko poskusite z mešanjem NESLADKANIH 100% SADNIH SOKOV in vode v razmerju 1:7; tako bo otrok pil pretežno vodo. Pri nas je pri obdobju 2 let to bilo najbolj pogosto. Vedno rečem, da ne gremo z glavo skozi zid. Seveda, da, poizkušajte vse, ampak ko otrok nič ne pije, ne želim, da dehidrira, ampak se poslužim drugih načinov. Le pozabiti ne smemo na vodo. Sedaj pri obdobju 3 let spet najraje pije vodo, saj sm razložila (10034738 krat), da je voda super in tudi ati im mami pijeta vodo, da bo tako imel lepe zobke in da vsi otroci pijejo vodo. Zgledi vlečejo, pravilo številka 1. Drugo pravilo je, da otroku razložite, zakaj je tako. Ne odpravite ga z odgovorom na hitro, saj dobro vejo, da nismo popolnoma iskreni. Saj tudi partnerju ne rečete, ZATO. Ampak iščeta kompromis, rešitve in usmerjene odgovore pri problemu. No, ravno tako ravnajte z otrokom. 🙂
ŠE NEKAJ NAMIGOV
- Velikokrat pomaga, če gresta z otrokom skupaj in si sam izbere lonček/steklenico za pitje. Če mu damo izbiro, bo mogoče tako bolj z veseljem posegel po novi pridobitvi in tako tudi pil. Velja poskusiti.
- Bodite mu za zgled, kot sem že zgoraj omenila. Vi pijete vodo, otrok pije vodo.
- Vedno imejte s sabo pijačo, tako da bo tudi preko vaše rutine postopoma povzel pitje (vode).
- Pogovarjajte se o vodi, o življenju, ki ga nudi. Igrajte se z vodo (prelivanje, mlinček na vodo, različno velike skodelice). Pokažite mu slike in čim večkrat razložite, da je voda res kul, da nas odžeja, da jo pijemo, da živimo in da imamo tudi lepe zobke.
- Če dojenček res malo pije (potem ko že je črvsto hrano), več vode dodajte v smutije in sadne kašice.
- Ne obupajte prehitro. Sadne sokove bodo (skoraj) vsi pili, ampak to je samo potuha in najlažja pot ven iz treniranja in učenja pitja. Delamo pa s tem levjo uslugo. 😉
Srečno!