V petek (7.3.2014) sem se udeležila predavanja dr. Milene Horvat z Inštituta Jožef Štefan z naslovom »Živo srebro v hrani in okolju«, gre za sklop predavanj v okviru akcije »Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu«. (Več o samih poljudoznanstvenih predavanjih v kavarni Union tukaj: http://www.znanostnacesti.si/)
Slučajno sem naletela na vabilo, ko sem šla mimo hotela Union in usoda/naključje sta hotela, da sem ravno prejšnji teden zbirala podatke o ribah – kaj naj pripravim otroku, kako je sedaj s tem zloglasnim živim srebrom in zanimivo, da mi je ravno to predavanje prišlo na pot. J
Poučno in zabavno predavanje, ki je trajalo dobro uro in na katerem sem izvedela marsikateri nov podatek, predvsem kemijske lastnosti živega srebra, obnašanje tega elementa v naravnem oklju ter vse o različnih oblikah živega srebra (kemija je pač moja šibka točka). Te podrobnosti bom na tem mestu izpustila ter raje izpostavila tisto, kar vse verjetno najbolj zanima – kako je z vsebnostjo živega srebra v ribah ter koliko in katere so primerne za prehrano.
1. Živo srebro (mono-metil živo srebro) se kopiči v ribah. Več ga je v starejših in večjih ribah, zelo malo pa v gojenih ribah.
2. Ribe so zelo primerna prehrana, saj vsebujejo nenasičene maščobne kisline, vitamine B, A in D3, folno kislino, niacin, minerale (zelo pomembna sta selen in jod) in imajo ugodno energetsko vrednost.
3. Zakonsko še dovoljena vsebnost živega srebra v ribah je:
– 0,5 mg Hg/kg za manjše ribe in morske sadeže
– 1,0 mg Hg/kg za predatorske ribe
4. Priporočilo o še varnem vnosu v prehrani:
– 0,7 µg Hg/kg telesne teže/teden (ameriška merila US EPA)
– 1,6 µg Hg/kg telesne teže/dan (evropska merila in WHO)
Kaj to pomeni v praksi?
1. Če upoštevamo priporočila US EPA (0.1 ug/kg telesne teže na dan):
Ob predpostavki, da je povprečna koncentracija metil živega srebra (MeHg) v ribah 0,1 miligrama na kilogram (to velja za ribe na nižji prehranski stopnji), bi lahko 60 kilogramov težek človek dnevno zaužil največ 6 mikrogramov MeHg na dan. To pa ustreza 60 gramom rib na dan po priporočilih US EPA.
2. Če upoštevamo priporočila WHO (1,6 µg Hg/kg telesne teže/dan ):
Bi lahko 60 kilogramov težek človek zaužil 138 gramov rib na dan.
Primer:
10 kg težek malček po priporočilih WHO tako lahko poje dnevno 23 gramov rib.
Večina rib, ki so naštete za dnevno rabo v neomejenih količinah, pa vsebujejo MeHg v koncentracijah, ki so 3 do 5 krat nižje kot 0.1 mg/g (predvsem gojene ribe), tako da za njihovo uživanje ni nobene bojazni.
5. Ribe z najmanjšo vsebnostjo živega srebra in ki jih lahko neomejeno uživamo:
– ciplji, salpa, gojene orade, tuna iz Indijskega oceana, skuša, sardele iz Atlantika, gojene postrvi, vahnje, trske, atlantski oslič, girice in druge male ribe
Ribe, ki naj bi jih uživali 1-2x tedensko:
– orada, losos, brancin, večji osliči, morski list, skat, ugor, manjše hobotnice
Ribe, ki naj bi jih uživali 1x mesečno:
– tuna, romb, kovač, arbum, velike hobotnice in veliki lignji
– tunina: koncentracije živega srebra v konzerviranih ribah so primerljive s svežimi, le da v glavnem nikoli ne presegajo zakonsko predpisanih vrednosti, predvsem zaradi rednega nadzora vsebnosti živega srebra pred industrijsko predelavo rib.
6. Manjšo vsebnost živega srebra imajo ribe iz južnih oceanov in manjše ribice iz Sredozemlja.
ZAKLJUČEK:
Otroku le privoščimo ribe, VENDAR bodimo pozorni:
– izbirajmo ribe pametno (sardele, ciplje, salpe in druge male ribe; tuna iz Indijskega oceana, sardele iz Atlantika, gojene postrvi, … )
– privoščimo mu jih le 1-2x tedensko (losos, divja orada, brancin, … )
Celotno predavanje v video obliki tukaj: http://videolectures.net/znanostnacesti_horvat_zivo_srebro/.
Objava predavanja tukaj: http://www.znanostnacesti.si/predavanja/7-marec-2014.aspx
Še nekaj o živem srebru v ribah tukaj: http://www.dnevnik.si/clanek/1042336356