Eno za mamico, eno za atija …
Verjetno se marsikdo od vas spomni izštevanja žlic, ki so letele proti ustom vaših sorojencev (ker predvidevam, da se noben ne spomni izkušenj iz tako zgodnega otroštva, čeprav so pri marsikomu letele tudi do vaših ustec). Ali pa neskončno sedenje za mizo, kjer ni bilo prostora za komunikacijo med otrokom …