V našem vrtcu, kjer živijo Čenčači, se nahaja prav poseben oddelek, ki je namenjen ovo-lakto vegetarijanski prehrani. Z največjim veseljem sem vpisala sinkota vanj, saj jemo v 99% izključno domače meso, ki ga tako nadomeščam popoldne in zvečer. O prehrani bi se dalo marsikaj še napisati in dopisati, saj vsaj projekt vedno pušča prostor za izboljšave, ampak menim, da šteje pri tem oddelku celovita izkušnja. Vzgojiteljici sta nad-vrhunski, topli, prijetni, prijazni, strokovni, šaljivi in simpatični. Res, o njiju bi lahko govorila v samih superlativih. Skupina je heterogena, kar pomeni, da se v njej znajdejo sveže pečeni norčavi triletniki in nekoliko zresnjeni (skoraj) šestletniki, ki se že pripravljajo na vstop v resno stavbo – šolo.
Ampak, danes ne bo govora o javnem vrtcu, ampak o moji delavnici, ki sem jo pripravila na pobudo vzgojiteljic.
Moji recepti se namreč vsak mesec (z)najdejo tudi v reviji BodiEko (če še nimaš izvoda, brž ponj! 😉 ) in tako je vzgojiteljica tudi dobila idejo, da bi lahko v vrtcu skupaj z otroki pripravili žele bonbončke. Moj predlog so bile še presne sadne kroglice, ki smo jih, namesto z oreščki (alergije), pripravili z ovsenimi kosmiči. Bolj natančno pa malo kasneje. 🙂
Že uvodni nagovor je bil super, otroci so poznali vse sestavine: kosmiče, dateljne, fige, suhe marelice, ovsene kosmiče (zelo veselo so sporočili, da jih jedo vsak dan za zajtrk – super!). Razložila sem jim, da bodo sami vse sestavine narezali s topimi nožki, da jih bo naš mini sekljalnik lažje zmlel v maso za kroglice. Potem sem jim razložila še postopek za bonbončke, ki so zelo enostavni – najbolj osnovna različica zajema samo 100% sadni sok in .. magični prah! 🙂 Ful so se zabavali in z zanimanjem pričakovali, kaj se bo zgodilo.
Medtem ko sem sama v ločenem prostoru na štedilniku segrele sok za bonbone (jagodni in posebej jabolčni), so sami pod budnimi očesi vzgojiteljic s topimi nožki narezali sestavine za kroglice.
Maso za bonbončke sem vlila v modelčke in kaj hitro so se pričeli strjevati (agar deluje!), otroci so pa opazovali. Potem je še zabrnel sekljalnik in hitro smo pripravili maso, ki so jo otroci spretno oblikovali v kroglice, ki so jih nato povaljali v kokosovi moki. Njami!
Največji hit so pa seveda bili bonbončki, ki so jih otroci pojedli brez slabe vesti (seveda vsak enega, saj pred kosilom ni pametno pojesti preveč prigrizkov). 
Imeli smo se čudovito, predvsem meni je bila to prva izkušnja delavnic z otroki. Moram priznati, da me je bilo psva prav malce strah, skupina šteje 20 otrok in moje izkušnje so bile omejene na 1-2 otroka naenkrat. 😀 Ampak, bilo mi je noro. Otroci so bili super, zelo radi so sodelovali, imenitno so se vključili v proces, vmes so zapeli nekaj pesmic in se kratkočasili z mini igricami, ko je sekljalnik veselo brnel. Ena A s črtico in takoj bi ponovila. 🙂