Marsikdo med vami verjetno z mano deli spomine, ko smo se s staro stoenko ali fičkotom v ranem jutru, ko petelini še niso zapeli, podali na morje. Po stari cesti čez Črni Kal in je bil tisti prvi pogled na morje desno vedno nekaj vrhunskega. Otroci smo si pomeli zaspane oči in komaj čakali, da se vržemo v slano vodo. A glej ga zlomka, ne glede na to, kako zgodaj smo odrinili od doma, smo vedno naleteli na kolono. In namesto škropljenja, namakanja in skakanja v vodo, smo nekaj ur preživeli med pločevino, ki je postajala vedno bolj razbeljena, z njo vred asfalt in sitnega razpoloženja ni rešila niti tradicionalna igrica “škarje-kamen-papir” ali štetje avtov (“jst rdeče, ti pa modre”). Na srečo je mama vedno poskrbela, da na poti nismo bili niti žejni niti lačni. In ena izmed stvari, ki se jih spomnim s tovrstnih popotniških dogodivščin so: pohano meso, bel kruh, kakšna bohinjska/posebna/pariška salama in paštete – Kekec ali pa turistična. 😀 Jps, bili smo čisto navadna familja, ki je jedla pretežno enostavne jedi, veliko domačega z vrtov, na izletkih pa omenjene zadevšne. 😀
Sumim, da je turistična pašteta dobila ime po vseh nas turistih, ki smo potrpežljivo čakali v koloni, da se premakne in šteli ovinke do spodnjega roba Črnega Kala. To, da smo se premaknili, je bila namreč velika sreča. Velikokrat je ubogi jekleni konjiček tudi zakuhal in kot reveži smo stali ob cesti ter čakali, da … Ne vem, postopka reševanja tega problema se ne spomnim. Nekaj z vodo? 😀
Kakorkoli, lepi spomini, dandanes si paštetke redko kupim, pred meseci pa mi je v možgane priletela ta močna želja in po 100 letih sem jedla to kulinarično mojstrovino. 😀 Bila je še zima in ideja o tem, da jo pripravim, ko bo dovolj domačih živil, je ostala. Poskusna posodica je uspela – nisem improvizirala z doma kuhano ribo, ampak sem pripravila namaz iz vloženih skuš, skupaj s popečenimi paprikami, paradižnikom, korenčki in začimbami. brez dodatkov, škroba, mlečnih izdelkov. Prepričana sem, da bi pašteta iz sveže ribe, ki bi jo predhodno pekla v pečici (raje kot kuhala, saj bi bila bolj vodena – ali pač ne? Razmišljam.) še bolj uspela, čeprav je že ta namaz izredno dobrega okusa po ribi in pečeni zelenjavi. Velja poskusiti – tako pripravljena pašteta lahko počaka do enega tedna v hladilniku, tako da jo lahko tudi pripravite vnaprej in nesete s seboj na dopust. Pod borovci bi bila idealna spremljevalka čričkom in lenobnemu razpoloženju. 🙂
- SKUŠA, vložena, 2 pločevinki
- POLJUBNA PAPRIKA, 2 srednje veliki ali 3 manjše
- PARADIŽNIK, 2 zelo zrela
- KORENČEK, 2 srednje velika
- ČEBULA, ½ manjše
- ROŽMARIN, pol vejice
- SOL, pol zravnane čajne žličke
- POPER, za noževo konico
- SUŠENA PAPRIKA, 2 zvrhani čajni žlički
- Zelenjavo narežemo na kose in popražimo na malo olja, dodamo začimbe in počasi dušimo, da malce razpade. Vmešamo odcejeno skušo, premešamo in ugasnemo.
- Vse skupaj zmiksamo do gladkega in ohladimo.
MLEČNI IZDELKI: ne
JAJCA: ne
MESO: da
SOJA: ne
OREŠČKI: ne
PALMINA MAŠČOBA: ne
Pingback: Štart v nov teden - HIP HIP HURA
Juhu, hvala! 🙂